AMERIŠKE SANJE PO SLOVENSKO

Colorado skozi oči popotnikov s celiakijo: manj strahu, več znanja in veliko dobrega okusa.

✈️  1. del: Celiakija na poti - od police do varnega krožnika

💊  Zdravila žal ni. Je pa znanje.

Pilula za glavobol, pilula za zobobol, pilula za grlo ... za ljubezen pa je ni, pravi znana pesem. Tudi za celiakijo zdravila žal ni.

Edino učinkovito zdravljenje je dosledna brezglutenska prehrana - vse življenje. Celiakija ni ozdravljiva in ne »izveni«. Prav tako ne drži, da je nekdo nanjo le malo občutljiv: že majhne količine glutena lahko pri osebi s celiakijo sprožijo imunski odziv.

Pomembno je ločiti med celiakijo in alergijo na pšenico. Celiakija je avtoimunska bolezen, pri kateri zaužit gluten poškoduje resice tankega črevesa in s tem poslabša absorpcijo hranil. Alergija na pšenico pa je alergijska reakcija imunskega sistema - gre za povsem drugo zdravstveno stanje.

Zato je natančno branje deklaracij izjemno pomembno. Označevanje alergenov in brezglutenskih izdelkov je v Sloveniji urejeno skladno z evropsko zakonodajo. Nekatere evropske države imajo še dodatne oznake ali ugodnosti zaradi nacionalnih sistemov podpore oziroma registrov bolnikov. To lahko povzroča zmedo in občutek, da so izdelki drugje varnejši. V resnici sta ključna pravilno označevanje ter odgovorno ravnanje proizvajalcev.

Ljudje s celiakijo ne želimo živeti v strahu, ampak normalno. Vsak pozna občutek, ko pride na praznovanje, v restavracijo ali trgovino in zanj ni varnega obroka. Še posebej pomembno je, da otrokom že od malih nog omogočimo vključevanje, ne izključevanja. Otroci različnosti pogosto razumejo in sprejemajo veliko bolje, kot si odrasli predstavljamo.

Celiakija ne pomeni karantene. Z ustreznim znanjem, odgovornim ravnanjem in nekaj načrtovanja lahko človek potuje, raziskuje svet, uživa v dobri hrani in živi polno življenje. Znanje zmanjšuje tveganje; pretirano zastraševanje pa omejuje življenje.

Prav zato sva se letos z ženo odpravila v ameriško zvezno državo Colorado, kjer raziskujeva, kako je za ljudi s celiakijo poskrbljeno na drugi strani Atlantika.

🛒  Nakupovanje v Coloradu: velik napis ni dovolj

Ob obisku trgovin v Coloradu sva hitro opazila nekaj zanimivega: številni izdelki imajo na sprednji strani embalaže zelo opazno oznako »Gluten-Free«. To nakup precej olajša. Kljub temu se tudi tam ne zanašava le na velike napise.

Najina navada ostaja enaka kot doma v Sloveniji: vedno prebereva tudi deklaracijo. Ta je najzanesljivejši vir informacij, ne glede na to, ali nakupuješ v Ljubljani, Denverju ali sredi Skalnega gorovja.

Strokovna opomba

Besedilo temelji na:

• Uredbi (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.

• Izvedbeni uredbi (EU) št. 828/2014 o zahtevah za označevanje živil glede odsotnosti ali zmanjšane prisotnosti glutena.

• Pravilih ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA) za uporabo oznake »Gluten-Free« (21 CFR § 101.91).

🇺🇸  Kaj naju je v Ameriki še presenetilo

Brezglutenska živila so dražja. Tudi v ZDA so kruh, testenine, moka, piškoti in drugi specializirani brezglutenski izdelki praviloma dražji od primerljivih običajnih izdelkov. Razlika je pogosto precejšnja - podobno kot v Sloveniji in drugod po Evropi. Ameriške organizacije za celiakijo in številne raziskave že več let opozarjajo, da medicinsko potrebna brezglutenska prehrana pomeni občutno večji finančni strošek za posameznike in družine.

Cene na polici niso nujno končne. V večini ameriških trgovin je navedena cena brez obračunanega prometnega davka (sales tax). Končni znesek se izračuna šele na blagajni, kjer se prišteje veljavni državni in lokalni davek, če je za posamezni izdelek predpisan. V Evropi, tudi v Sloveniji, so cene na policah že prikazane z vključenim DDV.

Pri živilih obstaja izjema. V Coloradu je večina osnovnih živil za domače obroke oproščena državnega prometnega davka, medtem ko so pripravljena hrana, restavracijski obroki in nekatere druge kategorije praviloma obdavčeni. Posamezna mesta ali občine lahko uporabljajo še svoja lokalna pravila, zato se lahko znesek na računu razlikuje glede na kraj nakupa.

Velik napis »Gluten-Free«, privlačna embalaža ali reklamni slogani še niso zagotovilo, da smo izdelek pravilno izbrali. Najpomembnejše informacije se še vedno skrivajo na deklaraciji.

🏡  Prvi dan v ameriški hiši: najprej kuhinja, potem izleti

Po dolgem letu in nakupu hrane sva končno prispela v najeti apartma v Coloradu. Preden sva odšla občudovat Skalno gorovje, sva naredila nekaj preprostih stvari. Ne zato, ker bi bila panična, ampak zato, ker nama vzamejo le nekaj minut in omogočijo brezskrbne počitnice.

Najin zlati seznam

1. Pregled kuhinje.

2. Čisto delovno okolje.

3. Posebna pozornost opekaču kruha.

4. Cedilo za testenine.

5. Gobica in kuhinjska krpa.

6. Ločeno shranjevanje hrane.

🚫  Kaj pa ni potrebno?

Veliko ljudi si predstavlja, da mora biti kuhinja skoraj sterilna. To ne drži. Gluten ni bakterija in ni virus: ne prenaša se po zraku in ga ne uničimo z razkužili. Pomembno je, da odstranimo ostanke hrane, ki vsebuje gluten, ter preprečimo navzkrižno kontaminacijo med pripravo obrokov.

Ko je kuhinja čista in organizirana, lahko brez skrbi začnemo kuhati.

In potem ... Ko je bila kuhinja pripravljena, sva si naredila prvo večerjo, sedla na teraso in opazovala sončni zahod nad Skalnim gorovjem. Takrat sva se oba nasmehnila. Celiakija nama ni preprečila, da bi potovala skoraj 9.000 kilometrov od doma. Potrebovala sva le nekaj minut priprave in malo dobre organizacije.

🍽️  Kuhinja je zaprta. Gremo na večerjo!

Po nekaj dneh kuhanja v apartmaju sva si rekla: »Danes pa kuha nekdo drug!«

Najti restavracijo v neznanem mestu je za marsikoga s celiakijo eden največjih strahov. Tudi midva sva ga poznala. V Ameriki pa sva doživela prijetno presenečenje: že v turističnih informacijskih centrih v nekaterih mestih so nama znali priporočiti restavracije, kjer imajo izkušnje z brezglutensko prehrano.

Ko sva prišla v restavracijo, se pogovor ni končal pri vprašanju »Ali imate brezglutensko hrano?« Šele takrat se je začel. Natakar je brez zadrege vprašal kuharja, skupaj so preverili sestavine, po potrebi zamenjali rokavice in uporabili ločeno opremo. Pri sladoledu so zajeli iz še neuporabljene banjice - z novo zajemalko.

Najlepše pri vsem pa je bilo nekaj drugega: nihče ni dal občutka, da smo nadležni gostje. Nasprotno. Zdelo se je, da jim je res pomembno, da gost odide domov zadovoljen in predvsem varen.

💬  Dobra izkušnja se začne s pogovorom

Seveda tudi v Ameriki niso vse restavracije enake. Tako kot v Sloveniji so med njimi velike razlike. Toda skoraj povsod sva opazila nekaj skupnega: če osebju mirno razložiš, da imaš celiakijo, te poslušajo. Če česa ne vedo, vprašajo. Če niso prepričani, gredo preverit.

Ni pomembno, da nekdo ve vse. Pomembno je, da razume, zakaj je to pomembno.

Tudi v Sloveniji srečamo veliko odličnih gostincev, ki brezglutensko prehrano jemljejo resno in jo pripravljajo zgledno. Včasih pa slišimo tudi odgovor: »Za diabetike imamo pa tudi nekaj.« Tak odgovor ni nujno zlonameren, pokaže pa, da sogovornik ne pozna razlike med celiakijo, alergijo na hrano in sladkorno boleznijo.

Vsaka izkušnja, vsako izobraževanje in vsak pogovor so zato korak naprej.

👨‍🍳  Brezglutenski obrok ni recept. Je proces.

Varen brezglutenski obrok ni odvisen samo od sestavin. Začne se s poslušanjem gosta, nadaljuje s higieno, pravilno pripravo, preprečevanjem navzkrižne kontaminacije in dobro komunikacijo med osebjem. Na koncu gost dobi več kot le krožnik hrane: dobi občutek zaupanja. In to je pogosto najboljša začimba vsakega obroka

Drugi del prihaja kmalu..