BLOG

20 ppm vs. 10 mg: matematika varnosti hrane pri celiakiji

20 ppm vs. 10 mg: matematika varnosti hrane pri celiakiji

Pri celiakiji se pogosto zamenjujeta dve pomembni številki: 20 ppm in 10 mg glutena na dan. Veliko ljudi misli, da je živilo z 21 ppm glutena nevarno, medtem ko je živilo z 19 ppm varno. V resnici je takšna razlaga preveč poenostavljena. Za razumevanje dejanskega tveganja je treba ločiti med koncentracijo glutena v hrani (ppm) in dejansko količino glutena, ki jo zaužijemo (mg).

Pri celiakiji se pogosto zamenjujeta dve pomembni številki: 20 ppm in 10 mg glutena na dan. Veliko ljudi misli, da je živilo z 21 ppm glutena nevarno, medtem ko je živilo z 19 ppm varno. V resnici je takšna razlaga preveč poenostavljena. Za razumevanje dejanskega tveganja je treba ločiti med koncentracijo glutena v hrani (ppm) in dejansko količino glutena, ki jo zaužijemo (mg).

Pri celiakiji se pogosto zamenjujeta dve pomembni številki: 20 ppm in 10 mg glutena na dan. Veliko ljudi misli, da je živilo z 21 ppm glutena nevarno, medtem ko je živilo z 19 ppm varno. V resnici je takšna razlaga preveč poenostavljena. Za razumevanje dejanskega tveganja je treba ločiti med koncentracijo glutena v hrani (ppm) in dejansko količino glutena, ki jo zaužijemo (mg).

Deli s prijatelji

Kaj pomeni ppm?

PPM (parts per million) pomeni delcev na milijon. Matematično to pomeni:

  • 1 ppm = 1 del na 1.000.000 delov


Pri hrani to pomeni:

  • 1 ppm = 1 mg snovi v 1 kg živila


Primer: 20 ppm pomeni 20 mg glutena v 1 kg hrane.

To ustreza približno 0,002 % glutena.

Pomembno je razumeti, da ppm opisuje koncentracijo glutena v hrani, ne pa dejanske količine, ki jo oseba zaužije.

Koncentracija (ppm) vs. dejanski odmerek (mg)

Razlika med koncentracijo in zaužito količino je ključna.


Primer: Živilo: začimbe
Kontaminacija: 100 ppm
Porcija: 1 g


Izračun:

100 mg/kg × 0,001 kg = 0,1 mg glutena

Živilo: pivo
Kontaminacija: 15 ppm
Porcija: 1 liter


Izračun:

15 mg/kg × 1 kg = 15 mg glutena

Ta primer pokaže pomembno dejstvo:


Majhna količina hrane z visokim ppm lahko vsebuje zelo malo glutena. Velika količina hrane z nizkim ppm pa lahko vsebuje precej več glutena. Zato ppm sam po sebi ne pove celotne slike o dejanskem tveganju.

Zakaj obstaja meja 20 ppm

Standard za označevanje živil »brez glutena« določa Codex Alimentarius Commission, ki deluje pod okriljem Food and Agriculture Organization (FAO) in World Health Organization (WHO).


Ta določa, da mora živilo z oznako »brez glutena« vsebovati:

manj kot 20 mg glutena na kilogram hrane (20 ppm).


Ta meja predstavlja kompromis med:

  • varnostjo bolnikov,

  • tehničnimi omejitvami analitičnih metod,

  • realnimi proizvodnimi pogoji.


Če človek poje približno 500 g hrane z 20 ppm glutena, bo zaužil približno 10 mg glutena.

Ključna klinična raziskava o pragu glutena

Najpomembnejša raziskava na tem področju je bila izvedena pod vodstvom raziskovalca Carlo Catassi.


V randomizirani dvojno slepi študiji so bolniki 90 dni prejemali:

0 mg glutena na dan
10 mg glutena na dan
50 mg glutena na dan


Rezultati so pokazali:

- 10 mg glutena na dan pri večini bolnikov ni povzročilo histoloških poškodb črevesne sluznice.
- 50 mg glutena na dan pa je povzročilo poškodbe črevesnih resic.

Zato številne smernice uporabljajo 10 mg glutena na dan kot konservativen varnostni prag.

Realna kontaminacija hrane

Velike analize živil kažejo, da je večina brezglutenskih izdelkov daleč pod zakonsko mejo.

Analize več tisoč izdelkov v Evropi so pokazale, da je velika večina izdelkov skladna z mejo 20 ppm, določeno v evropski zakonodaji.

Druge študije so pokazale, da je tudi pri običajnih živilih brez glutenskih sestavin dejanska kontaminacija pogosto zelo nizka – celo pri izdelkih z oznako »lahko vsebuje sledi«.

Živilo

ppm

Porcija

Gluten

začimbe

100 ppm

1 g

0,1 mg

omaka

40 ppm

50 g

2 mg

jogurt

20 ppm

125 g

2,5 mg

pivo

15 ppm

660 ml

9,9 mg

testenine

5 ppm

80 g

0,4 mg


Ta tabela pokaže zanimiv paradoks:

ppm sam po sebi ne pove dejanskega tveganja.

Zaključek


Pri celiakiji je ključno razumeti razliko med dvema številkama:

20 ppm, regulativni standard za označevanje hrane.

10 mg glutena na dan približen biološki prag za večino bolnikov.


Resnično tveganje je zato povezano predvsem z:

  • skupno količino hrane, ki jo zaužijemo,

  • skupnim dnevnim vnosom glutena in ne zgolj z eno številko na laboratorijskem izvidu.

Znanstveni viri

Catassi C. et al. (2007). A prospective double-blind placebo-controlled trial to establish a safe gluten threshold. American Journal of Clinical Nutrition.
Fasano A. (2012). Celiac disease: from pathophysiology to therapy.
Sapone A. et al. (2012). Spectrum of gluten-related disorders.
Silano M. et al. (2016). Gluten exposure and immune response in celiac disease.
Rasmussen S. N. et al. (2022). Risk of consuming products with precautionary gluten labelling.
Losio M. N. et al. (2022). Gluten quantification in gluten-free foods.